Zakaj je Ljubljana tako dolgočasna?

S sovraštvom in odporom sem prisluhnil temu nočnemu programu upajoč, da bom okrepil svoje zaničevanje ereševskih lib degenerirancev in se samozadovoljen pogreznil v spanec marginalca. A mi ni uspelo in klonil sem, poražen od navdušenja, zadovoljstva in pritrjevanja, ki je na trenutke že skoraj mejilo na histerično prikimavanje. Zbudil sem se z bolečim vratom, še večjim črevesnim odporom do Ljubljane in moje vrste, a hkrati z občutkom topline v zadnjem delu lobanje, ki je lahko le posledica neznanskega intelektualnega zadoščenja. Hvala, radio Študent, da v mojem telesu povzročaš tako močne reakcije, sprevračaš ustaljene pojme nas o sebi in naši okolici in udobno temo našega obstoja vsakič znova uspeš vznemiriti in razgaliti v luči resnice, v kateri je spoznanje naše ničevosti sicer boleče, a se hkrati zdi nujno in neizbežno! Je možno, da bom ob naslednjem sovražnem prisluškovanju vašim lib blodnjam znova podlegel in poraženo klonil v meni nerazumljivem strinjanju? Ne verjamem! V možnost takega presenečenja enostavno ne verjamem!

@odg: ah, vi mojo poanto tako dobro razumete, da znate povedati isto na mnogo bolj blag in krajši način.